Avgust je na vrtu poseben mesec. Paradižnik, paprika, kumare in bučke so še vedno v polni rodnosti, z nekaterih gred pa smo pridelek že pobrali. Hkrati sejemo in sadimo vrtnine za jesensko pobiranje ter počasi že pripravljamo tla na naslednjo sezono.
Zato avgusta ne velja preprosto pravilo, da moramo vse rastline ponovno pognojiti.
Avgust je predvsem mesec premišljenega dognojevanja rastlin, ki še rodijo, in obnove zemlje tam, kjer smo pridelek že pobrali.
Paradižnik, paprika, kumare in bučke
Plodovke so avgusta pogosto še vedno zelo dejavne. Na isti rastlini imamo lahko dozorele plodove, mlade plodove, cvetove in nove poganjke.
Če so rastline zdrave in še vedno intenzivno rodijo, jih lahko zmerno dognojujemo. Pri tem moramo biti previdni predvsem z dušikom.
Preveč dušika spodbuja rast listov in poganjkov. Tako lahko dobimo veliko, lepo zeleno rastlino, vendar malo cvetov in posledično manj plodov.
Če torej avgusta vidimo močno rastlino z veliko listne mase in malo cvetovi, rešitev praviloma ni dodatno močno gnojenje.
Pomemben dejavnik je tudi vročina. Pri zelo visokih temperaturah se lahko cvetenje in oploditev močno poslabšata. Pri paradižniku lahko temperature nad približno 35 °C rast in cvetenje močno zavrejo, pri papriki pa visoke temperature prav tako lahko povzročijo slabše nastavljanje in odpadanje cvetov.
Zato slabše cvetenje ali nastavljanje plodov ni nujno znak pomanjkanja hranil.
V vročem avgustu so zelo pomembni:
- enakomerna oskrba z vodo,
- zastirka, ki zmanjšuje izhlapevanje,
- dobra struktura zemlje,
- zaščita pred najhujšo vročino, kjer je to mogoče,
- zmerno in uravnoteženo dognojevanje.
Paprika ima prav v obdobju intenzivnega oblikovanja plodov, zlasti julija in avgusta, velike potrebe po vodi.
Kaj naredimo z gredami, s katerih smo pridelek že pobrali?
Avgusta se začnejo prazniti grede po krompirju, čebuli, solatah, stročnicah in drugih vrtninah.
Takšne zemlje ni dobro pustiti gole in zbite do naslednje pomladi.
Najprej odstranimo ostanke rastlin, predvsem če kažejo znake bolezni. Nato tla plitvo zrahljamo.
To je primeren trenutek, da zemlji vrnemo del organske snovi, ki smo jo skozi sezono s pridelovanjem porabljali.
Če bomo gredo ponovno zasadili ali posejali, zrelo organsko snov rahlo primešamo predvsem zgornjemu sloju zemlje.
Če grede do pomladi ne bomo več uporabljali, jo lahko zaščitimo z organsko zastirko ali posejemo rastline za zeleno gnojenje.
S tem tla niso gola, manj se izsušujejo in ustvarjamo boljše pogoje za življenje v njih.
Avgust je tudi čas novih setev
Čeprav že veliko pobiramo, vrtnarske sezone še zdaleč ni konec.
Avgusta lahko, odvisno od sorte, vremena in časa setve, sejemo oziroma sadimo različne vrtnine za jesensko in poznejše pobiranje, na primer:
- motovilec,
- špinačo,
- rukolo,
- solate,
- endivijo,
- radič.
Pred setvijo je pomembneje pripraviti rahlo, primerno vlažno in dobro strukturirano zemljo, kot pa vanjo dodati veliko gnojila.
Posebej pri drobnih semenih naj bo zgornji sloj zemlje lepo pripravljen.
Če je bila greda dobro pognojena že za prejšnjo kulturo, dodatno močno gnojenje pogosto ni potrebno.
Tu velja eno najpomembnejših pravil:
Ne gnojimo zato, ker sejemo novo rastlino. Gnojimo takrat, ko zemlja in rastlina hranila dejansko potrebujeta.
Jagode – avgusta že mislimo na prihodnje leto
Ko jagode nehajo roditi, nanje pogosto pozabimo. Vendar se njihovo življenje po obiranju ne konča.
Rastline obnavljajo listno maso in koreninski sistem ter se pripravljajo na naslednjo rastno sezono.
Zato odstranimo poškodovane in obolele dele rastlin, poskrbimo za primerno vlago ter po potrebi izboljšamo zemljo okoli njih.
Tudi pri jagodah ne velja pravilo, da več gnojila pomeni več jagod.
Cilj je zdrava rastlina v rodovitni in biološko aktivni zemlji.
Sadno drevje in jagodičevje
Pri sadnem drevju proti koncu poletja ne želimo z velikimi količinami dušika spodbujati močne nove vegetativne rasti. Novi poganjki se morajo pravočasno pripraviti na hladnejši del leta.
To pa ne pomeni, da moramo na tla pod drevesi pozabiti.
Skrbimo za primerno vlago, zastirko in organsko snov v tleh.
Pri malinah, robidah in drugem jagodičevju po obiranju opravimo potrebna vzdrževalna dela in poskrbimo tudi za tla okoli rastlin.
O jesenskem gnojenju sadnega drevja bomo podrobneje pisali v enem od naslednjih prispevkov HULUM AKADEMIJE.
Kaj pa trata?
Poletna vročina in suša lahko trato močno izčrpata.
Če je trava zaradi suše v mirovanju, je ne poskušamo na silo spodbuditi z močnim gnojenjem. Najprej potrebuje primerne temperature in dovolj vode.
Ko vročina nekoliko popusti in trata ponovno začne aktivneje rasti, se lahko lotimo njene obnove.
Pri zbitih tleh lahko pomaga zračenje, na slabših tleh pa izboljševanje zgornjega sloja zemlje z organsko snovjo.
Temeljitejši jesenski obnovi trate bomo namenili poseben prispevek.
Zakaj je organska snov v zemlji tako pomembna?
Pri gnojenju pogosto razmišljamo predvsem o treh hranilih: dušiku, fosforju in kaliju.
Toda dobra zemlja je mnogo več kot samo zaloga hranil.
Organska snov pomaga ustvarjati boljšo strukturo tal, povečuje sposobnost zadrževanja vode in ustvarja ugodnejše pogoje za življenje talnih organizmov.
Pri peščenih tleh pomaga pri zadrževanju vode in hranil, pri težjih tleh pa prispeva k izboljševanju strukture.
Zato pri naravnem vrtnarjenju ne razmišljamo samo:
»S čim bom pognojil rastlino?«
Pomembnejše vprašanje je:
»Kaj lahko naredim, da bo moja zemlja dolgoročno bolj rodovitna?«
Kako uporabljamo HULUM v avgustu?
HULUM je humus deževnikov oziroma vermikompost. Gre za predelano in stabilizirano organsko snov, zato ga lahko uporabljamo tudi med rastno sezono.
Potrebna količina je odvisna od vrste rastline, kakovosti zemlje, predhodnega gnojenja in založenosti tal.
Kot splošno orientacijo za domači vrt priporočamo:
Prazne grede oziroma priprava zemlje za nov posevek:
Približno 1–2 litra HULUMA na m². HULUM enakomerno razporedimo po površini in ga rahlo vdelamo v zgornji sloj zemlje.
Paradižnik, paprika, kumare, bučke in druge večje vrtnine:
Približno 1–2 dl HULUMA na rastlino. Razporedimo ga okoli rastline in rahlo vdelamo v površino. Ne nasujemo ga neposredno ob steblo.
Jagode:
Približno 0,5–1 dl HULUMA na rastlino. Razporedimo ga okoli rastline in rahlo vdelamo v zgornjo plast zemlje.
Če je zemlja že dobro založena z organsko snovjo in hranili, dodatno gnojenje morda sploh ni potrebno.
Navedene količine so orientacijske. Če imamo analizo zemlje, lahko količino in način gnojenja veliko bolje prilagodimo njenemu dejanskemu stanju.
Avgustovski pregled opravil
Paradižnik in paprika
Zmerno dognojujemo le, če je potrebno. Ne pretiravamo z dušikom in skrbimo za enakomerno vlago.
Kumare in bučke
Ob nadaljnji rodnosti skrbimo za vodo, zastirko in po potrebi zmerno dognojevanje.
Prazne grede
Odstranimo rastlinske ostanke, tla zrahljamo, dodamo organsko snov in pripravimo naslednji posevek.
Jesenske setve
Pripravimo rahlo in primerno vlažno zemljo. Ne pretiravamo z gnojenjem.
Jagode
Uredimo nasad, odstranimo poškodovane dele ter poskrbimo za tla in vlago.
Sadno drevje
Ne spodbujamo pozne bujne rasti z velikimi količinami dušika. Skrbimo za tla in vlago.
Trata
V hudi vročini je ne silimo v rast. Obnovo začnemo, ko vročina popusti.
Nasvet Petra Koširja
Avgusta ne gnojim avtomatično samo zato, ker je čas za dognojevanje. Najprej pogledam rastlino in zemljo.
Če rastlina zdravo raste in dobro rodi, ji dodatno gnojilo morda sploh ne bo koristilo. Če pa je greda po večmesečni pridelavi izčrpana ali jo pripravljamo za nov posevek, je pravi trenutek, da zemlji vrnemo del tistega, kar smo ji s pridelkom odvzeli.
Iz svojih izkušenj s HULUMOM izhajam iz preprostega načela:
Ne hranimo samo rastline – skrbimo predvsem za zemljo, v kateri rastlina raste.
Peter Košir
HULUM
Potrebujete nasvet za svoj vrt?
Če niste prepričani, koliko HULUMA uporabiti ali kako izboljšati svojo zemljo, nam opišite stanje svojega vrta. Na podlagi podatkov o zemlji, rastlinah in dosedanjem gnojenju vam bomo poskušali svetovati najprimernejši način uporabe.
HULUM – za živo in rodovitno zemljo.
